Predstava Tri sestre je bila uvrščena v spremljevalni program Borštnikovega srečanja 2016.

Ko ni pravega življenja, človek živi od fatamorgane. (A. P. Čehov)

Čehov je povsod. Letos še prav posebej. Na odrih. Doma in na tujem. Od vedno pa ostaja prisoten v neizrekljivo malih vsakodnevnih rečeh. V ždenju in v “merlehjundičnem” hrepenenju. Predstava izhaja iz tega, kako današnji čas zanima igra, katere temelj je čas. Kako ta igra naseljuje čas in kako čas naseljuje njo. Navkljub temu, da danes hitimo v času, ga – ironija pa taka – za nas ostaja vse manj. Niti toliko si ga ne vzamemo, da bi obsedeli na železniški postaji, pa čeprav samo zato, da bi gledali, kako življenje pelje mimo nas. Preprosto vztrajamo v tem času in prostoru, čeprav si vedno želimo drugam. Dokler nas včasih preprosto ne spodijo stran. Čeprav: “Sreče ni, ne tu ne tam.” Igra za današnji čas, ki od začetka do konca traja le prav kratek čas. S prav malo liki in še manj igralci. Igra, ki bo vztrajala. Dokler nas ne zmanjka.